PODROČJE DEJAVNOSTI: Kulturni maraton
ČASOVNI OBSEG DEJAVNOSTI: 1 krat letno, zadnji petek v januarju
ČAS IN KRAJ IZVAJANJA: Gimnazija Jurija Vege Idrija
PREDVIDENO ŠTEVILO UDELEŽENCEV NA ENI IZVEDBI: 500-600 dijakov in zunanjih obiskovalcev, 28
različnih mentorjev
CILJI DEJAVNOSTI: odprti dan šole in praznovanje kulturnega dne
VSEBINE: 35 različnih dogodkov: delavnice, predavanja, pogovori z ustvarjalci, filmske predstave,
uvodna prireditev …
NAČIN IZVAJANJA: v skupinah po različnih dogodkih, ki tečejo sočasno, na katere se dijaki oz.
obiskovalci prijavijo
IZVAJALCI IZ ZUNANJIH INŠTITUCIJ OZ. LOKALNE SKUPNOSTI: Časopisna hiša Delo, Center za
ohranjanje dediščine živega srebra
SEZNAM PRIPOMOČKOV POTREBNIH ZA IZVEDBO DEJAVNOSTI: propagandno gradivo, ozvočenje,
surovine za različne delavnice, finance za mentorje

Pri delu z nadarjenimi dijaki se na šoli zavedamo, da je pomembno ustvarjati spodbudno in ustvarjalno okolje. Tako imajo (že prepoznani) nadarjeni dijaki priložnost razvijati svoje talente in potenciale, hkrati pa tudi ostali dijaki lahko na podlagi spodbude in izzivov ozavestijo svoja (še ne prepoznana) področja nadarjenosti. Kulturni maraton ponuja  priložnost za dijake, da z udeležbo na raznoraznih delavnicah razvijajo veščine in spoznavajo vsebine, ki presegajo tematiko in izzive, ki jih ponujajo učni načrti. Dijaki samostojno, glede na svoj interes izbirajo med ponujenimi delavnicami, upoštevajoč svoje talente in interese.

• Ali je bil projekt s strani zunanjih sodelavcev/ocenjevalcev prepoznan kot primeren za delo z nadarjenimi?

V šolskem letu 2017/18 smo Kulturni maraton na šoli izpeljali že šesto leto zapored. Udeleženci predavanj in popoldanskih delavnic so, poleg dijakov, tudi predšolski otroci, osnovnošolci, strokovni sodelavci in občani. Vsako leto med udeleženci pri posameznih delavnicah izpeljemo anketo o zadovoljstvu in ocene so zelo pozitivne. Dogodek je vsako leto tudi medijsko podprt s strani lokalnih časopisov, letos tudi s strani Primorskih novic in časopisa Delo. V svojih člankih novinarji dogodek z vidika dela z nadarjenimi ocenjujejo zelo pozitivno.    

• Prednost pri izboru imajo projekti, v katere so vključene zunanje inštitucije in izvajalci. Njihova vloga v projektu mora biti jasno opredeljena. Iz prijave mora biti tudi jasno, katere dejavnosti v projektu izvajajo zunanji sodelavci in inštitucije.

Pri pripravi vsebine programa Kulturnega maratona smo sodelovali s številnimi inštitucijami, ki so ponudile svoje predavatelje oziroma izvajalce delavnic.

1. Časopisna hiša Delo (delavnica portretne fotografije in delavnica časopisne reportaže, predavanje Janeza Markeša)

2. Center za upravljanje dediščine živega srebra (delavnica o materialih)

3. Goethe Inštitut (Goethejeva jezikovna delavnica za dijake)

4. Univerza v Novi Gorici (dr. Andreja Gomboc, predavanje o črnih luknjah)

5. Univerza v Ljubljani (dr. Lučka Kajfež Bogataj, predavanje)

6. Inštitut Jožef Stefan (mag. Tomaž Ogrin; eksperimentalnica za dijake, Klemen Kenda, predavanje o umetni inteligenci)

Pri izvedbi več kot dvajsetih delavnic so sodelovali tudi številni posamezniki, mnogi bivši dijaki Gimnazije Jurija Vege, izvajalci nekaterih delavnic so bili tudi nadarjeni dijaki sami.

Dosežki so do sedaj uspešno izvedenih šest kulturnih maratonov, katerih program so vedno soustvarjali dijaki, od načrtovanja virov, razmišljanja in izvajanja promocije dogodka do samih vsebinskih prispevkov, kot so načrtovanje in vodenje pogovorov z gosti, izvedbe in pomoč pri delavnicah, oblikovanje in izvedba kulturno umetniškega progama kot spremljevalni program samega maratona. Prav tako dijaki skrbijo za medijsko pokritost dogodka (pisanje člankov, vabila)

Dosežki so tudi objave o dogodku na lokalni ravni in širše, sodelovanje z lokalnimi mediji in letos časopisno hišo Delo. Prav tako o uspešnosti projekta priča vedno večja udeležba zunanjih udeležencev.

Tako dijaki sami vabijo osnovnošolce na dogodek, za predšolske otroke pa so kot vabilo na maraton  ustvarili in na obiskih v vrtcih izpeljali plesno-gibalne urice, ki so letos privabili več kot 50 otrok na delavnice.

Dijaki, posebej nadarjeni,  pri soustvarjanju in udeležbi na kulturnem maratonu razvijajo različne vseživljenjske veščine( vodstvene sposobnosti, timsko delo, samoregulacija) in pridobivajo različna znanja iz najrazličnejših področij.

• Kako se bodo v delo na projektu lahko vključevali dijaki drugih šol (posamezniki; manjše skupine)?

Dijaki iz drugih šol bodo imeli možnost soustvarjati ponudbo Kulturnega maratona, bodisi kot samostojni izvajalci delavnic ali predavanj  oz. bodo lahko izvedli delavnico v skupini. Poleg tega se bodo dijaki iz drugih šol po svoji izbiri lahko udeležili tematsko najrazličnejših ponujenih delavnic in predavanj.

• Katere kompetence, znanja in spretnosti v podporo karierni orientaciji razvijajo dijaki, ki sodelujejo v projektu?

Dijaki, ki aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju Kulturnega maratona razvijajo veščino sodelovanja v timu, organizacije in promocije dogodka, razvijajo ustvarjalnost in vodstvene sposobnosti. Dijaki, ki sicer ne soustvarjajo vsebine ponudbe, pa na predavanjih in delavnicah pridobivajo najrazličnejša znanja, se spoznavajo s strokovnjaki z najrazličnejših področij, ki so hkrati ambasadorji svoje stroke. Nekaj letošnjih delavnic: Portretna in montažna fotografija, Kulinarična delavnica, Jam Session, Robotika, Klekljarska, 3-D tehnologije, Filmska maska, Švedščina, Kitajščina, Češčina, Varjenje kovin, Gledališka delavnica,…)

• Mnenje vodje projekta/mentorja dejavnosti o tem, zakaj bi za program projekta SKOZ izbrali prav ta projekt/dejavnost.

Kulturni maraton je postal primer ustaljene dobre prakse dela z nadarjenimi in za nadarjene dijake. Cilj projekta je delovanje v širino v smislu ponujenih vsebin in delovanje v vertikalo v smislu povezovanja izobraževalnih inštitucij kot nosilcev znanja, od vrtca do univerz. Za dijake naše šole, vse učitelje in lokalno skupnost pomeni Kulturni maraton dodano vrednost in seganje preko okvirov togih vsebin. Ustvarjalci in snovalci projekta temeljijo na aktivni povezavi med vsemi deležniki.

Projekt SKOZ ponuja, da ohranimo bogatost ponudbe ter k ustvarjanju programa in udeležbi na najrazličnejših delavnicah povabimo tudi nadarjene dijake z drugih šol po Sloveniji.