Za sodelovanje se praviloma odločijo razredi oziroma dijaki, ki se čutijo sposobne ali za pisanje teksta ali vodenje razreda. Vloge v razredu si razdelijo glede na sposobnosti, ki jih kdo ima, se pravi ali za igranje ali za oblikovanje gledališkega lista ali za iskanje kostumov ali za ples, petje ipd. Pri delu in izvedbi gledaliških predstav tako res lahko pridejo do izraza predvsem nadarjeni dijaki na različnih področjih.
Namen festivala je prikazati in nagraditi najbolj kakovostne gledališke predstave in s tem spodbuditi razvoj in rast gledališke dejavnosti na gimnaziji.
1) Pogoji za sodelovanje:
a) Na razpis se lahko prijavijo vsi razredi.
b) Dijaki izberejo, priredijo ali napišejo tekst, poskrbijo za režijo, koreografijo, sceno, glasbeno spremljavo, kostumografijo in igro.
2) Merila ocenjevanja:
a) inovativnost – ocenjuje se inovativnost in svežina v obravnavanju problematike dela in v pristopu do gradnje predstave, dramskih karakterjev ter likovne zasnove predstave,
b) kvaliteta izvedbe – ocenjuje se kvaliteta interpretacije, živost ritma predstave ter koherenca osnovne ideje z interpretacijo vlog, kostumografskimi in scenskimi rešitvami,
c) ideja in sporočilo – ocenjuje se jasnost ideje in sporočila predstave, njena aktualnost in svežina.
c) Gledalci glasujejo za najboljšo predstavo.
Gašper Jarni, selektor za Vizije 2015, je zapisal: » Med pogovorom po ogledanih predstavah sem izvedel nekaj več o fenomenu gledališkega ustvarjanja na Gimnaziji Jesenice. Ne le kvantiteta, tudi kvaliteta in kontinuiteta sta pojma, ki jih brez zadržkov lahko pripišem po videnem na letošnjem festivalu. Poleg tega izstopa še dejstvo, da so mladi gimnazijci praktično sami sodelovali pri vseh področjih snovanja predstave, od dramatizacije, dramaturgije in režije do likovne in zvočne podobe.
Gimnazija Jesenice je lahko resnično ponosna na svoje gledališčnike, najsi gre za dijake ali profesorje in le želimo si lahko, da bi se nekaj tega duha navzelo še več slovenskih srednjih šol. Vsem gledališkim dušam na gimnaziji Jesenice se zahvaljujem za dva prijetna in impresivna večera ter jim izrekam globoko spoštovanje in iskrene čestitke.«
Blaž Račić, novinar Dela, je v kolumni, 6. 3. 2018, zapisal:
https://www.delo.si/mnenja/kolumne/zgodbe-izpod-trigalava-na-odru-zivljenja.html
Zunanje institucije:
Do danes je bilo v Gledališču Toneta Čufarja izpeljanih 7 dramskih festivalov namenjenih splošnemu občinstvu.
Naslednje predstave so bile izbrane za Regijsko srečanje mladinskih gledališč Vizije:
Naslednja predstava je bila izbrana za festival gledališča v Kropi:
Predstave so vsako leto prijavljene na srečanje mladinskih gledališč Vizije, vsako leto si predstave oglede izbrani selektor in napiše oceno.
Ana Rutar, selektorica 2017, je zapisala:
»Učenci prvega in drugih razredov Gimnazije Jesenice so pripravili štiri dramske produkcije, s katerimi so pokazali, da je jeseniška gimnazija ena najbolj plodnih srednjih šol pri nas kar se tiče gledališkega ustvarjanja. ..Na oder so postavili raznolika dramska besedila in s tem demantirali vse tiste skupine, ki rade trdijo, da ni primernih tekstov za srednješolske ljubiteljske gledališčnike. Med številčnimi nastopajočimi je bilo opaziti kar nekaj nadarjenih igralcev, ki so svoje like izdelali natančno in poglobljeno, tako v interpretaciji besedila kot v samem gibu. Na splošno bi bilo dobro pri vseh skupinah še nekaj pozornosti nameniti samemu ritmu predstave, saj je ta enako pomemben kot posamezni igralski prispevki znotraj predstav.
Festival bo ostal medrazredno tekmovanje, ponuja pa možnost sodelovanja drugih skupin v spremljevalnem programu.
Dijaki drugih srednjih šol imajo možnost vključiti se /spremljati delo posameznega razreda pri nastajanju predstave.
Članek, ki ga prilagam, vsebuje mnenje vodje projekta.
https://www.delo.si/mnenja/kolumne/zgodbe-izpod-trigalava-na-odru-zivljenja.html
»V skupini tudi ni treba, da se vsi spoznajo na vse, ampak lahko znanja, ki jih imajo na posameznih področjih gledališkega ustvarjanja – od pisanja scenarija in izdelave kostumov do upravljanja odrske tehnike in režije –, medsebojno kombinirajo in na ta način izrabijo najboljše, kar imajo v sebi. Pretoka potencialov ni brez komunikacije in dialoga, pri čemer se dijaki spotoma naučijo, da mora vsak opraviti svoje delo, tako kot je treba.
Sodoben čas je čas, ko štejejo predvsem uspehi posameznika. Zato je gledališka izkušnja mladih z delovanjem v skupini in stremljenje k uresničitvi skupnega cilja zelo pomembna. Posameznik se mora v gledališču, tako kot v siceršnjem življenju, podrediti kolektivu. Le s podrejanjem skupini lahko ob koncu predstave dosežejo skupno zadovoljstvo in ob nagradi, aplavzu občinstva, uživajo. Hkrati zaradi svoje mladosti pri gledalcih uživajo več razumevanja za morebitne napake.
V obdobju, ko starši svoje otroke želijo na vsaj način zaščititi pred neuspehom, in jih skrbi, da se njihovim naraščajnikom ne bi kaj neprijetnega zgodilo, je prav, da mladi sami na svoji koži občutijo plodove vloženega dela, energije, znanja. Če se potrudijo, so nagrajeni, če se ne, ostanejo brez nagrade. Zato morajo mladi dobiti čim več priložnosti za preizkus. Če ga opravijo dobro, je to dodatna spodbuda za naprej, če niso uspešni, lahko prepoznajo vsaj svoje napake in se jim v prihodnje izognejo.
Mladi zato na takšnih festivalih dobijo pomembno sporočilo, da ko v neko dejavnost vložijo pozitivno energijo, delo, znanje, izkušnje in dobro voljo, lahko ob medsebojnem zaupanju in spoštovanju dosežejo (skoraj) vsak cilj.«